Ključna beseda: dokumentarna serija

»Dokumentarna serija Zgodbe s prepiha želi na svež in moderen način predstaviti dogodke iz preteklosti slovenske zgodovine – daleč stran od suhoparnega učbeniškega zgodovinopisja, toda z veliko mero pozornosti na zgodovinska dejstva.«

»Vsaka izmed šestih epizod bo pripovedovala neverjetne zgodbe, ki smo jih mnogi že pozabili, medtem ko morda nekateri zanje nismo nikoli vedeli.«

»O Anici Gorjup, obtoženi čarovništva, ni veliko znanega. O njenem obstoju sklepamo le iz štiristo let starega rabljevega računa. V njem je natančno popisano, kako so jo naši predniki mučili in pozneje usmrtili.«

»Predstavili smo že vsa stara slovenska mesta, ki slovijo po bogati dediščini in so širše prepoznana kot turistične destinacije, vendar serijo še nadaljujemo.«

»Tudi manjši ali pa mlajši kraji so polni zanimivih spomenikov in zgodb! Vsako mesto, ki smo ga do zdaj predstavili, mi je ljubo, morda pa je bilo posebno snemanje v Rogatcu.«

»V oddaji so vedno splošni poudarki, ki ne smejo manjkati, ob tem pa kot urednik, scenarist in voditelj dodam še kakšen bolj osebno obarvan podatek.«

»Mursko Soboto je najbolj zaznamovala dvojnost med slovensko in madžarsko kulturo, ki jo še danes vidimo v kulturni dediščini mesta.«

»Za opravljanje zelo različnih nalog ob vedno novih varnostnih izzivih.«

»Zagotavljanje ustrezne pripravljenosti Slovenske vojske tako za delovanje v miru kot tudi pri obrambi domovine.«

»Njen oče je ni želel blizu sebe.«

»Vsakdo dobil finančno spodbudo, da pogleda stran.«

»Ujamejo te! Kaj hudiča sem potem storil? Vse sem jih pobil, seveda.«

»Počutil sem se kot muha na steni studia.«

»Veliko bolje razumeš dinamiko med njimi in to, kako so se spopadali s težavami. Zanimivo je in privlačno. Še bolj se zaveš, da je šlo za navadne, dobre fante iz Liverpoola, ki so si bili med seboj zelo različni. Zdaj jih še bolj cenim.«

»Kaj za vraga sem storil? Pobil vse, jasno.«

»Sumničavost in kritičnost, ki ju kot družba izkazujemo do mater na splošno, je dokaz mizoginije. Ljudje radi za vse 'okrivijo' mame.«

»Sumničavost in kritičnost, ki ju kot družba izkazujemo do mater na splošno, je dokaz mizoginije. Ljudje radi za vse 'okrivijo' mame. Zato sem bil od samega začetka sumničav do interpretacije, da je Mia nestabilna, ker je to mizogina interpretacija – ideja histerične ženske, nore ženske. Na površje priplava ne samo v primerih incesta, ampak tudi v primerih spolnih napadov. Ta razlaga je v meni zbudila res veliko sumov.«

»Ne glede na to, kaj mislite, da veste, je to šele vrh ledene gore.«

»Predmet najinih zgodb ni nikoli storilec. Gre bolj za to, da bi se vprašali, kako smo vsi – in s tem mislim nas vse – soudeleženi pri teh zločinih, zavedno ali ne. Kako spregovoriš o nečem, kar se v Ameriki dogaja ves čas, pa se o tem nihče noče pogovarjati? Hotela sva načeti pogovor.«

»Svet še vedno ne pozna cele zgodbe.«

»Tema je bila izdatno medijsko pokrita, midva pa se raje posvečava novim primerom. Ampak ko sva začela brskati, se je izkazalo, da obstaja še veliko več. Premislila sva si, ko sva dojela, da cela zgodba dejansko nikoli ni bila razkrita.«

»Tako so posnetki iz otroštva Franja Tuđmana, posneti v cerkvi v Velikem Trgovišću, kjer je bil Franjo ministrant, na Inštitutu za zgodovino, kjer je bil Tuđman direktor šest let, v kabinetu predsednice, kjer je trenutna predsednica izkazala veliko razumevanja in nam začasno odstopila svoj sedanji, nekdaj pa njegov predsedniški kabinet. Franjo Tuđman, v bolnišnici Dubrava, kjer se je Tuđman zdravil in umrl.«